
graphic myspace at Gickr.com
***********************************************************************************************************************************
Ko sem hodila v deveti razred sem bila zaljubljena v fanta z rjavimi lasmi in zelenimi očmi. Tudi on je bil zaljubljen vame, a tega nisem vedela. Nekega dne, čisto po naklučju pa sem izvedela. Bila sem presrečna kajti on je biu prvi fant s katerim sva kasneje postala par. Vsi sošolci so govorili da sva najbolj zaljubljen par na šoli. Bila sva neločljiva. Povsod sva bila skupaj. Hodila sva na zabave, skupaj sva nakupovala , skratka kjer je bil eden si našel tudi drugega. Za valeto pa mu je družina kupila skuterja. Kmalu zatem je uspešno opravil še vozniški izpit. Bila sem zelo vesela zanj. Nekega vročega poletnega dne sva se na motorju odpravila k prijateljem. Ko sva se peljala po cesti nama je nasproti pripeljal velik tovornjak, katerega je očitno vozil pijan voznik. Trčil je v naju in naju zbil na tla. Fant je padel na trden asfalt in se težje poškodoval zato so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Jaz pa sem ob trčenju z glavo za nekaj minut izgubila zavest. Ko sem odprla oči sem nad sabo zagledala polno zaskrbljenih obrazov ki so me prestrašeno ogledovali. Kmalu so pršli še pome. Spravili so me na rešilni voz in peljali v bolnišnico .Ko so me pripeljali skozi vrata bolnišnice sem skočila z voza ter stekla do čakalnice kjer so sedeli sorodniki. Bili so zaskrbljeni, fantova mama pa se je stiskala k možu in jokala. Takrat sem vedela zakaj gre toda nisem hotela verjeti. Naravnost sem vprašala kaj je s fantom, nato pa me je brat objel čez ramo in mi rekel da je fant izgubil preveč krvi in je že na poti v bolnišnico umrl. Besede in slika mi je ušla iz pred oči. Zaradi pretresa sem še nekaj dni ostala v bolnišnici, nato pa sem se vrnila domov. Vsak dan je bil zame kot mora, vsako noč so se mi ponavljali prizori iz nesreče. Fanta ne bom nikoli pozabila a moje življenje se je vidno spremenilo. V šolo sem hodila le redko saj sem večino ur prešpricala. To se je poznalo tudi v redovalnici saj letnika s 5 popravnimi izpiti nisem zdelala. Zašla sem v družbo, družbo odvisnikov mamil. Začela sem z lahkimi in končala na trdih. Zapustila sem sebe, izgled me ni več zanimal. Primanjkovalo mi je denarja.. začela sem krasti..Vse to je peljalo v pogubo dokler starši niso izvedeli resnice. Dali so me v komuno, kjer sem preživela 3 leta.
Zdaj po treh letih sem se vrnila in zaživela znova. Danes imam najboljšo prijateljico in družino ki mi stojita ob strani in mi pomagata preboleti še najmanjše koščke preteklosti. Vesela sem da še živim, ko pa sem bila že tokrat na pragu smrti, hkrati pa mi je žal da sem z mamili zavozila najlepša leta svojega življenja. Fanta ne bom NIKOLI pozabila saj je bil moja prva ljubezen, življenje gre dalje čeprav počasi in boleče. Še vedno vsak dan zaspim s solzami v očeh in s sliko v roki, še vedno bi včasih najraje skočila čez balkon.. še vedno ga pogrešam. Odšel je z razlogom, kot vsakdo na tem svetu. Tudi jaz nekoč, mogoče jutri.
**************************************************************************************************************************************
živela je lepa deklica bila je zelo srečna...v soli je imela zelo dobre ocene vsi fantje so jo oboževali...bila je zelo priljubljena...imela je dobre prijateljice...in v družini so se lepo razumeli...bila je zelo srečna...dokler se ni zgodilo.....zaljubila se je v napačnega...zaradi njega je veliko pretrpela...in v tem času so se njene sanje porušile...v družini so se začeli prepiri ...prijateljice so jo izdale...ostala ji je le se ena ki ji je bila vedno zvesta....ocene v šoli so se pokvarile...začela je kaditi...velikokrat se je domov vrnila pijana...imela je težave v šoli...njeno lepo življenje se je spremenilo v nočno moro...vendar ona se je borila..hotela je pokazati da je kljub vsem zelo močna...pred drugim se je smejala....vendar pa kadarkoli je bila sama je jokala po licu so ji tekle krvave solze...vendar se še vedno ni vdala poskušala je naprej...hotela je pozabiti njega in poskusiti z drugim...vendar ni ji uspelo...z njim je doživela se več nesreče...skoraj da bi odnehala...vendar je se zadnjič poskusila pri tistemu ki ga je ljubila...on ni vedel da ji toliko pomeni kajti pomenil ji je več kot svoje življenje...na žalost ji tudi tokrat ni uspelo...to jo je dokončno prelomilo...niti pretvarjati se da je vesela ji ni več uspelo ...cele dneve je jokala...bila je zaprta v svoji sobi...nikogar ni pustila blizu..želela si je živeti z njim ali pa umreti...nekega dne..ko so njeni starši odšli je bila sama doma 3 dni...teh tri dni je ni bilo v šolo..njeno najboljšo prijateljico je zelo skrbelo...2 dan se je odločila da jo obišče...prišla je do njenega doma zvonila je in zvonila vendar nihče ni odprl...odločila se je da vstopi...v sobi je zagledala...lepo deklico na tleh z krvavo solzo v očeh...kri je lila povsod okoli nje...na roki pa je bilo vrezano njegovo ime....prijateljica je planila v jok hitro jo je pobrala...in ji okoli roke povezala povoj da bi zaustavila kri... hotela jo je pomiriti vendar ji ni uspelo...lepa deklica je samo gledala v tla in solze so ji same lile po licu...čez 3 ure se jo končno pomirila...prijateljica ji je hotela pomagati...začela je pogovor...na začetku je lepa deklica sploh ni poslušala...čez nekaj časa pa je tudi ona spregovorila kasno besedo pogovarjale sta se do 2h ponoči...po zaslugi prijateljice se je spremenila...po enem mesecu je bila spet vesela...imela je upanje na novo ljubezen in srečo...ocene so se poboljšale...po zaslugi prijateljice je bila spet srečna...po soli se je govorilo kaj je storila zaradi ljubezni do njega......3mesece kasneje je v šoli pristopil do nje (fant ki ga je ljubila)...prosil jo je če se lahko pogovorita...sprva ni hotela vendar jo je prepričal...po soli sta se dobila v kavarni...začel je pogovor....rekel ji je da se je zavedel kako zelo ga ljubi...in da je spoznal da tudi on ljubi njo...ona je samo ostrmela..ni vedela kaj naj reče...po eni strani si je želela biti z njim po drugi pa jo je bilo strah da bo spet zelo trpela...nič ni spregovorila...on pa je nadaljeval...rekel ji je da mu je žal da je toliko pretrpela zaradi njega...in da si želi da bi postala njegovo dekle...ona mu je verjela...začela sta hoditi skupaj sta bila 2 leti....nekega dne slišala pogovor med njim in njegovim prijateljem...prijatelju je govoril da čeprav je srečen z njo je ne ljubi in da je z njo zaradi tega ker noče da bi si zaradi njega kaj žalega storila...ona je planila v jok to je bila njena zadnja poguba...naslednji dan so jo našli...v šolskem wc-ju...mrtvo...prerezala si je žile...in zopet je bilo vrezano njegovo ime.....pustila je poslovilno pismo...za njega in njeno prijateljico...njej se je zahvalila saj je zaradi nje prvič preživela...v njegovem pa je pisalo..zaradi česa se je ubila...in da ga bo zavedno ljubila.....planil je v jok...in stekel proč...ni ji uspel povedati da je to govoril samo zaradi prijateljev,..ki so ga ves čas zafrkavali...in ni ji uspel povedati da jo je ljubil iz dna srca in od prvega dneva ko jo je spoznal...ni prenesel te bolečine...naslednji dan so tudi njega našli mrtvega...in z njenim imenom na roki...hotel je da bosta skupaj. želel si je biti z njo tudi če bo moral za to umreti.
************************************************************************************************************************************
Kot vsaka deklica je tudi ona bila srečna. Imela je prave prijatelji in družino, ki so jo imeli radi. Vsi so jo oboževali in občudovali... tudi on jo je... tudi on jo je imel rad... vsaj tako je govoril... a nekega dne se je vse to spremenilo... zapustila je hišo nasmejana in vesela... a vrnila se je čisto spremenjena... drugačna... brez nasmeha in veselja v očeh. Vrnila se je prazna, brez upanja in želje po življenju... hodila je in hodila in ni čutila ničesar. Ni dojela kaj se je pravzaprav zgodilo...prišla je v sobo in zaloputnila vrata... ni mogla vrjeti, ni mogla dojeti, da je ostala brez njega. Da ji po vseh tistih besedah, trenutkih in dneh, ki sta jih preživela skupaj lahko rekel, da do nje ne čuti ničesar in da nikdar ni... da je bila zanj le ena punca več in da je konec... ni mogla vrjeti... sedela je v sobi in jokala... jokala je tako dolgo dokler ji ni zmanjkalo solz... nato je odšla v kopalnico in vzela britev... potegnila je po roki in zagledala kri... ni občutila olajšanja, ne bolečine... občutila ni ničesar... gledala je kako ji kri polzi po roki... zarezala je ponovno... od tistega dne naprej ni bila več ista... začela se je zapirati vase... nehala je hoditi v družbo... nehala se je smejati, izgubila je tisti lesk v očeh in izgubila je svojo dušo... popustila je v šoli... vseeno ji je bilo za vse, ker je izgubila njega.. njega, ki ji je največ pomenil... izgubila je prijatelje, ki so ji ostali ob strani a jih je zavračala... ni hotela njihove pomoči, ni hotela njih... hotela je le njega...in to se je vleklo in vleklo... iz dneva v dan.. iz dneva v teden, iz tednov v mesece... Ko je nekega dne odhajala iz šole sama domov je srečala njega... ko ga je zagledala ji je solza spolzela po licu... videla ga je z njo... njo ki mu zdaj pomeni vse... gledala ga in tudi on jo je opazil... nasmehnil se ji je... a ona je le povesila glavo in odšla naprej. ko je prišla domov je odšla v svojo sobo in zaloputnila vrata... vzela je britev in jokala... jokala je in jokala... dušila se je med solzami... zarezala je po roki... po starih črtah ki jih je bilo že nešteto... zagledala je že dobro znano kri... solze so ji še kar lile v potokih in se začele mešati s krvjo... rezala je in rezala, delala nove črte in mislila na njega... porezala je obe roki in ni čutila nič... čutila je le bolečino v srcu, ki ji jo je zadal on... ni mogla več živeti.. pred očmi ji je plesala podoba njega in njegove punca... ni mogla več... zarezala je še enkrat tokrat zadnjič. Britev je padla na tla in njene oči so se počasi zaprle... padla je še zadnja solza in zadnja kaplja krvi... Čez nekaj ur so jo starši našli mrtvo... ledeno hladno in vso v krvi.. ležala je pri postelji, tako sama in mirna... vse okrog nje je bilo krvavo in mokro on njenih solz... zraven nje je bil list papirja... na njem le njegovo ime in besedi »ljubim te«... Čeprav je bila že nekaj časa drugačna, jo bodo vsi pogrešali. Čeprav se že dolgo ni nasmehnila in ni več govorila, so jo vsi imeli radi... vsi jo bodo pogrešali.A nihče kot on... ko je izvedel kaj se je zgodilo, mu je bilo žal, da ji ni prej povedal, da mu pomeni vse in da jo ljubi. Pustil jo je le zato, ker si ni hotel priznati tega kar je čutil... to bo obžaloval za vse življenje...
************************************************************************************************************************************
Spet je en takih večerov,ko je on odšel ven,ona pa je zaradi stavšev morala ostati doma,saj je bila še mladoletna...On je na nori zabavi na kateri so seveda tudi druge punce.Ona mu je zaupala.Vedela je,da jo ima rad in da je nebo prevaral...Toda tisti večer je bil zanju usodni...Ona se je bala,da bi ponovno preveč spil in bi naredil kakšno napako...Poklicala ga je...Zagovotil ji je,da je ne vara in da ima samo njo.Toda nekaj ji ni dalo miru.Odšla je pogledat.V kotu ob mizi v gostilni je sedel on.Z drugo v objemu...Sploh ni mogla vrjeti kar vidi!On jo je zagledal.Prestrašeno je pogledal...Ni vedel kaj naj...Stopil je do nje in ji rekel samo,da lahko pojasni.Toda ona je stekla iz gostilne.Njega je za kratek čas zadržala druga.Toda bilo je dovolj.Ko je prišel iz gostilne,je bič že prepozen.Videl je ogromno fantov in deklet postavljenih v krogu okrog nečesa...Zrinil se je v ospredje...In zagledal je njo!Ležala je na tleh.Povsod okrog nje je bila kri...Od bolečin v srcu se je zgrudil na tla.Zakričal je!Ni mogel prenesti!Ni mogel biti brez nje!Čeprav je bil rahlo vinjen je ob tem trenutku bil popolnoma trezen.Zajokal je...Ni si mogel priznati,da je kriv le on!Šele sedaj se je začel zavedati koliko mu je ona zares pomenila...Bilo je premočno...Stekel je domov.Vzel nož...In zarezal 1. ...Nato še 2. ... Ter 3. ... Ni mu bilo dovolj.V glavi so mu odmevale njene besede in ona v krvi!Tega ni prenesel!Ni mogel več skrivati brazgotin po vsem telesu.Moral je k psihijatru.Nato v bolnišnico.Tudi tam ni zdržal...Že po eni uri v bolnišnici je odšel v drugo sobo,tam zagledal skalpel.Vzel ga je.Stekel je v svojo sobo!Takrat je zadnjič pomislil na njo.In še zadnjič zarezal v zapestje...Zarezal je večkrat.Vedno bolj močno.Njegove zadnje besede so bile:Odpusti mi!Ljubim te! Nato je umrl.
***************************************************************************************************************************************
Praznovala sta eno leto njune zveze.Nekako sta verjela,da sta si preprosto usojena.Toda ona nikakor ni pričakovala tega,zanjo usodnega trenutka.Sedela sta v parku in se spominjala skupaj preživetih trenutkov.On je molčal.Vedel je,da ji bo strl srce.Toda nekako je moral to storiti...Ji povedati resnico.Nato je pričel govoriti...Rekel je da se mora posloviti...Da se bo s starši preselil...Da se ne bosta več nikoli videla.Ona je predlagala,da bi se slišala prek telefona,in se videla ko bo mogoče.Toda on se ni strinjal.Pogledal jo je in ji s pogledom povedal da je konec.Preden je odšel ji je dal še zadnji poljub...Nekako je čutil,da bo to pogrešal.Toda ni mu bilo mar.Spet je zmagal fantovski ponos.Ona se je zaprla vase.Z nikomer več ni govorila.Izgubila je vero.Nekako je izgubila svojo dušo.Nasmeha na njenem obrazu od tistega dne ni bilo več.Po enem mesecu brez njega ga je poklicala.Prosila ga je,da naj jo vzame nazaj.Toda on ji je rekel le da jo ima še vedno rad,toda da je noče videti.Odložila je slušalko in odšla v trdni temi v park.Tja kjer sta se zadnjič videla...Blizu je vila želežniška proga.odložila je jakno točno na mestu kjer sta sedela...Na jakni je pustila tudi dolgo pismo njemu...Ulegla se je na tire.Čakala je...Čez nekaj časa je v temi videla luč...Luč prihajajočega vlaka.Luč odrešitve.Ni se premaknila.Strojevodja je ni opazil...Naslednji dan je na njegovo šolo prišel policist.V rokah je držal jakno in pismo.Izgovoril je njegovo ime...On se je vstal in prestrašen stopil do policista.Policist mu je povedal za dogodek.Z solzah v očeh je prijel jakno in jo poduhal...Dišala je po njej...Prebral je pismo...Takrat se je zavedal,koliko ji je pomenil...In zavedal se je tudi,da je še ni pozabil...Toda bil je prepozen...Sedaj mora živeti brez nje...Spremlja ga le spomin nanjo, ki bo ostal za zmeraj...
*************************************************************************************************************************************
To je zgodba o deklici, ki jo je ubila bolečina. Nekoč je živela deklica, vedno nasmejana, polna življenja. Nič ji ni manjkalo... Spoznala je popolnega fanta, govoril ji je da jo ljubi in ona njemu nazaj. V njega se je zaljubila z vso močjo. Zanj bi naredila vse, on ji je pomenil vse na svetu. Brez njega ni hotela živeti! Verjela mu je da jo ljubi kot ona ljubi njega. Nekega dne je izvedela da jo ima le za norca, da se je ves čas samo igral z njo. To jo je tako prizadelo, ni hotela več živeti, iskala je razlog zakaj naj živi..Tako močno jo je bolelo... Pobrala je kovinsko rezilo in začela.. Na tla je padla prva kaplja krvi, in tako je nadaljevala...Ni je bolelo, ni čutila bolečine, samo tisto kar je imela v srcu. Porezala si je vse roke, nato še noge, rezala se je po vsem telesu. Na koncu je na trebuh zapisala njegovo ime. To je delala dolgo časa, nekega dne pa več ni zmogla prenašati bolečine...Preveč ji je bilo hudo... Zjokala se je in vzela klinco porezala se je do smrti... Zjutraj so jo našli bledo in krvavo.. Zraven nje pa rezilo krvavo... Pustila je samo pismo na njem pa naslovljeno njegovo ime..Prebral ga je in se ulegel zraven nje. Spoznal je koliko ji je pomenil, in kako je zaradi njega trpela.. Bilo mu je žal, a prepozno je spoznal kako ga je ljubila.. Njegova solza je padla na pismo, zjokal se je... a bilo je prepozno.. ...
:::NJE NI BILO VEČ:::...
***********************************************************************************************************************************
Bila sta prijatelja. Vse sta si zaupala. Le ena skrivnost je bila med njima: ljubila ga je.
Ni želela uničiti prijateljstva, hkrati pa je vedela, da tako ne gre več naprej.
Zbirala je pogum, bilo jo je strah. Vedela je, da je zanj le prijateljica. Bilo ji je hudo, ko ji je govoril o vseh dekletih, a vendar je želela le, da bi bil srečen. Četudi ne z njo
Bil je poletni večer, sobota. Povsod Odločila se je, da mu tokrat pove resnico, resnico o ljubezni.
Dobila sta se v gostilni in se pozdravila s prijateljskim objemom. Bilo ji je težko, a napočil je čas resnice. Prosila ga je, da naj gre z njo na sprehod.
Tam mu je vse priznala. Prestrašena je čakala na njegovo reakcijo. Mislila je, da jo bo razumel in hotel, da bosta še naprej le prijatelja.
Čakalo jo je ravno nasprotno. Ko je začel govoriti, je bilo, kot da je izbruhnil vulkan. Začel je kričati nanjo, kako si upa; da bi morala že vedeti, da bo zanj vedno le prijateljica; da ljubi drugo; da jo sovraži, da noče več slišati zanjo, da mu je s tem uničila življenje!
Tega ni prenesla. Želela si je le umreti, oditi stran od bolečine in stran od njega, ki ga je tako ljubila. Ni več zmogla. Stekla je stran, on pa je še vedno kričal nanjo.
Stekla je na cesto, in v istem trenutku je pripeljal tovornjak. V grozi se je ustavila, in še enkrat zakričala LJUBIM TE!
Tovornjak jo je zadel in padla je. Njen prijatelj je prihitel in zadnje njegove besede, ki jih je slišala, so bile OPROSTI in LJUBIM TE!
Njegov ponos je bil kriv. Tudi on jo je ljubil, a tega ni želel priznati. Vedel je, da brez nje ne bo mogel živeti, da bo le ona za vedno v njegovem srcu. Čutil se je krivega za njeno smrt.
Odšel je s tistega žalostnega kraja. Želel je umreti, in oditi skupaj z njo v večnost. Šel je domov, a tja nikoli ni prišel. Zbil ga je pijani voznik. Doletela ga je ista usoda, kot prej njo. Z zadnjimi močmi je zakričal LJUBIM TE!!! In želja se mu je uresničila.
************************************************************************************************************************************
Družina Novak je družina katera je kupila novo hišo v vasi . Ta hiša je bila čudovito lepa :) .. Vsi so jo občudovali .. hiša je bila tudi zelo draga a vseeno je družina Novak bila ponosna nanjo. Tisti dan ko so se vselili vanjo , je najdala Nika ( Nika je bila najmlajša članica družine) no, najdla je neko skrinjico , ta skrinjica je bila čudovida, bila je tudi težka , Nika si je predstavljala da je polna lepih stvari. In tako je skrinjico odprla , a v njej ni bilo nič . čeprav je tisti trenutek postala skrinjica zelo lahka. Ni ji bilo povsem jasno zato je zaprla skrinjico in jo nesla v svojo sobo za okras. Ko so se odpravljali spat je v drugi sobi nekaj šumelo čeprav tam ni bilo nikogar , slišala se je neka glasba , sprva mirna in pol vse hitrejša . Vsi so spali le Nika je to poslušala . Glavo je zakrila z odejo in se odpravila spat . Težko je zaspala .. a, venda ji je uspelo . Drugo jutro se je zbudila in nikogar od Novakovih ni bilo doma razen Nike. Najdla j listič na katerem je pisalo da so starši in še dve sestri šli nakupovat . Vzela je daljinec , in vklopila televizijo . na televiziji ni blo programa bila je samo neka glasba , enaka kot včeraj večer . Niko je bilo zeelo strah zato je šla raje ven in k sosedu . Vrata so bila zaklenjena , seveda saj je še majhna in starši jo zaklenejo. Ozrla se je po sobi in videla sliko . Slika je bila majhna in na njej je bila slikana neka družina . Vzela je sliko in pogledala na njeno hrbtno stran . Na drugi strani je pisalo , da je v skrinjici shranjena solza 7 otroka družine Langen ( ta otrok se ni narodil , njegovo mamo so mučili zato so ga izrezali z maminega trebuha ) ta otrok je potočil samo eno solzo katera je badlča v to skrinjico . Otrok je umrl. Novakovi so prišli domov . Večer so se odpravili spat . Ko je Niko tiščalo na wc . Bila je tema , vsi so spali , hodila je po zelo dolgem hodniku . Slišala je hojenje po hodniku ozrla se nazaj a niko ni bilo . Začela je tečti Tudi zvok je bil hitreejši . Naenkrat se Nika ustavi , in pred njo se pojavi pojava , pojava je zzelo močno jokala . In pojava je izginila . Niko so imeli vsi za noro . Zjutraj je bila spet sama . Ko se je zbudila so z police začele padati knjiga lepo po vrsti , ko se je ustavilo pri eni knjigi , Stopila je do knjige in jo začela brati . NA zadnji strani je pisalo , OPAZUJEM TE ! .. Niko je bilo strah kot še nikoli . ZAvila se je v odejo , kko jo je začel nekdo ''cukat'' za odejo zelo močno. Ni zdržala . Odkrila se je, in vidla spet tega otroka . Jokajočega .. zadrla se je : '' KAJ HOČEŠ ? '' in planila v jok . Pojava je izginila .. Pred NIKO je bil listič . Hočem tvojo mamo . Niki je bilo jasno zakaj je mama tako razvajena vse ji gre po maslu . Nika se je odločila da se odselijo . Sprva se niso hoteli . Niko je duh preganjal . Na računalniku je igrala igico ., računačlnik se je ugasnil in prikazal se je duh . Jokajoč . Niko so imeli za nooro in so jo poslali v '' umobolnico'' . No, Nika je vsaj v umobolnici imela mir pred duhom .
***********************************************************************************************